4
Satan i tongporum a Jisas. 
(Matiu 4:1-11; Mak 1:12-13) 
 1 Na Jisas i vual nge Oni Riringa, ma i losteta a thei a Jordan. Mako Oni Riringa i wolu wola i a pen polpolnga.  2 Ma i voth nge wop aken, i pavurvur nge nang or mule pa penel. Ma Satan i tongporum i nge, na nge nang alavusnga aken Jisas i an vet avele. Ma nang or mule pa penel aken i vus, mako i rova ol mesipuniong. 
 3 Na Satan i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, mo wong ria um ake mo i eksing mo ini bret.” 
 4 Ma Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: 
‘I pavurvur aro toko i mimi inga nge aning avele.’ ” Lo 8:3 
 5 Ma Satan i paesa i roro, na a ur e avele, nako i pathengalpot i nge rumrem elonga ake ru a ulue.  6 Na i ria i ve, “Naro tho sungu ur alavusnga aken a wong nge mo ong theal i, mo aro iom i kima nge. Na aro ve tho sungu i nge toko e, aro tho sungu i inga nge i, eneke ur alavusnga aken i voth a menik.  7 Na aro ve ong lotual tho, aro ur alavusnga ake ini lom.” 
 8 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: 
‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga ako ini lom God, 
naro wong oma inga ile omaing.’ ” Lo 6:13 
 9 Na Satan i wol a Jisas a Jerusalem la, ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi. Ma i ria i ve, “Tova ve wong ini a God Itun, aro wong opthou la,  10 eneke God ile erere i ri vene: 
‘God aro i ria ile enselre 
mo o theal senu wong. 
 11 Naro o monteta la wong nge omeni, 
mo aro evom i tup nge um e avele.’ ” Buk Song 91:11-12 
 12 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: 
‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga ako ini lom God ile engenging.’ ” Lo 6:16 
 13 Na Satan i oma tongporumong pulua lale nge a Jisas, ma i lo lelpot i mo aro i men tetal mun nge nang relnga e. 
Jisas i eso a Galili ma Oni Riringa i paengeng i nge ile omaing pateanga 
(Vonge 4:14–9:50) 
Jisas i patea ile omaing a Galili. 
 14 Na Jisas i lo werer a Galili la na Oni Riringa ile engenging i voth a i nge. Na ikimanga i song a pen elonga ako i toth a Galili.  15 Na i patoral or ako ru a Judare ole lotuonga a velre, ma or alavusnga o paesa iion roro. 
Nasaret angare o kelelal a Jisas ile omaing. 
(Matiu 13:53-58; Mak 6:1-6) 
 16 Na Jisas i es a Nasaret ako ini rem ako i poma nge. Na nge nang rialonga i panes ile vothung, na i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i mita mo aro i tital a God ile erere.  17 Ma o sungu a God ile riong elnga a Aisaia ile erere a i nge. Ma i thep i, na i ortet riong e ako aro i tital viringa a tokokoere nge, ma i ria ve, 
 18 “Toko Pomnga Ioni Riringa i voth a tho nge, 
eneke i ateal tho ve aro 
tho panongpol Panongpolong Sivenga 
a toko le ur avelengare nge. 
Na i pake tho me ve aro 
tho panongpol areko o voth a mang a midenga 
mo aro o vthopot. 
Na i pake tho me ve aro 
tho panongpol mun areko otheki pros 
mo ako aro o the werer. 
Na i pake tho me ve aro 
tho pavthopot areko ole ngarangre o paomelal or. 
 19 Na i pake tho me ve aro 
tho panongpol nge ako, 
tovu po ako Toko Pomnga i themosal toko na sengre nge, 
kene i velpol lale.” Aisaia 61:1-2 
 20 Ma Jisas i mol werera erere aken ma i sung wereru i a toko ako i theal erere areken. Lamako i men wereru. Ma toko na seng alavusnga ako ru a vel lemi o the rinrin ol inga ako ini i.  21 Lamako i patea ol riong a or nge, ma i ri ve, “Na ponange thomu o nongpol riong aken kene i velpol nunganga lale.” 
 22 Ma or alavusnga o ri riong sivenga nge i ma o kukuk nge riong sivenga ako i velpolpot a iwo. Ma o ri ve, “Ake ini a Josep Itun inga na ile riong sivenga aken i es vanath me?” 
 23 Ma i ria or ve, “Lemik mire ako ve, aro thomu o ria riong agelalnga a tho nge me ranga ve, ‘Vuralinga, aro ong pamimi sivengom.’ Naro thomu o ri mun ve, ‘Ur areko them nongpol ako wong oma i a Kaperneam, aro wong oma werer mun i ake ru a lom rem tepun.’ ” 
 24 Ma i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, God ile riong elnga e, aro ve i lo werer a ile rem tepun, tokokoere aro o nongal ile riong avele.  25 O nongpol, tho ri nunganga a thomu nge, nomenga nge wop lemi ako Elaija i voth, seng basu pulua ako o voth mun a Israel. Na nge wop lemi aken sepsa i pupal rintet ma vit i mol vet avele nge tovu po or me na ngov or limae. Na mesi aolonga i velpol a pen elonga a ulue.  26 Aveto God i pake a Elaija a seng basu e nge avele ako ru a Israel ako ini ile rem tepun. Aveto i pake inga i a seng basu e ako a rem a Sarepat ako a epee a Saidon.  27 Na nomenga nge wop lemi mun ako God i pake ile riong elnga a Elisa a Israelre nge, toko pulua ako a Israel kene putput i el or. Aveto oa e avele i senu werer. Ave ini inga Naman ako ini Siria anga i senu werer.” 
 28 Na toko alavusnga ako a Judare ole lotuonga a vel lemi, o nongpol riong aken ma olemi kling rintet nge a Jisas ile riong, ako i oma i a or nge.  29 Ma o losa ma o titpopot a Jisas a rem pomnga wopo a tete polemi mo o wola i la ma o ri ve o asesu i a ruprup la.  30 Aveto Jisas i eksing ma i es werer a oa lemimi, mako i es la. 
Jisas i wistetpot tamata kerenga a toko ako nge. 
(Mak 1:21-28) 
 31 Ma Jisas i esu a rem a Kaperneam ako a epee a Galili. Na nge nang rialonga i patoral toko na sengre.  32 Ma o nongpol ile riong ma o kukuk nge, eneke ile patoraling aken i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga. 
 33 Na toko e ako i voth a Judare ole lotuonga a vel lemi kene tamata kerenga i voth a i nge. Ma i wal na i presa viringa ve,  34 “Wong ake ini a Jisas ako ini Nasaret anga. Lom neke i voth a tho nge? Na wong es ake me mo ong ri ve wong pakerenga them, e? Na lemik mire nge wong, wong ini toko riringa ako ini a God ile.” 
 35 Aveto Jisas i vol i ma i ria i ve, “Wong poreng, na wong lopot a toko aken nge.” Ma tamata kerenga aken i asesu toko aken a ulue ako ru a otheki lemi. Ma i lopot a i nge na i pakerenga i avele. 
 36 Ma tokokoere o kukuk. Na o ria osivenga nge ve, “Ake ini riong le vanga ake? Eneke ile riong i mathe na i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga. Na i ri pompom nge tamata kerengare, mako o lopot.”  37 Mako ritetong nge a Jisas i kima ol a pen elonga ako i toth a Kaperneam. 
Jisas i pamimi toko pulua. 
(Matiu 8:14-17; Mak 1:29-34) 
 38 Ma Jisas i plosa ma i espot a Judare ole lotuonga a vel, ma i es a Saimon ile vel lemi. Ma Saimon iewo inina ini multhang ma ini peti i vel rintet. Ma o leng a Jisas ve aro i opoal i.  39 Mako i mit totho a ni multhanginga aken nge, ma i vol ni peti velonga aken, mako i lo lelpot i, na a ur e avele na seng aken i plosa ma i monsi nge oa aning. 
 40 Ma nang i mena ol a ile ring, na tokokoe areko olengare o el ni multhanging rel relngare, o pasong or a Jisas nge, ma i ronga imeni a or omole omole nge, mako i pamimi werer or alavusnga.  41 Ma tamata kerengare o lopot a tokokoere nge. Ma tamata kerengare o lopot na o walal na i ria ve, “Wong ini a God Itun.” Aveto i vol or na i rial or ve, o mothong tova o ri, eneke ini plong ve aro o ritet tokokoere ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer toko na sengre. 
Jisas i panongpol a rem elonga. 
(Mak 1:35-39) 
 42 Na totho rulpounga na Jisas i lospot nge rem aken ma i es nge wop ako tokokoere nge avele. Ma tokokoere o ortet i. Lamako o sangpolo i ma o ri ve o rialalu i mo i mothong tova i lo lelpot oa.  43 Aveto i ria or ve, “Aro tho panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes, nge rem rel relnga munre, eneke God i pake tho ve aro tho oma omaing aken.”  44 Ma i panongpol a Judare ole lotuonga a velre a pen elonga ako ru a epee a Judia.